Uresničevanje sindikalnih pravic – ponovni poziv

Spoštovani,

v vaših zadnjih pisanjih, navedenih pod zvezo, Policijski sindikat Slovenije poučujete o načinu izpostavljanja problematike, pri čemer bi moral sindikat vsak primer natančneje opredeliti oz. pisne vloge bolj jasno konkretizirati in celo navesti katere pravice oziroma interesi delavcev bi bili lahko po našem mnenju s posamezni dejanji delodajalca kršeni in so kot taki predmet varstva delovnega prava.

Vaše tolmačenje o pristojnostih sindikata, njegovem delovanju in obveznostih sindikalnih zaupnikov je neutemeljeno, laično in neresno, zato ga ni mogoče presojati in ga v celoti zavračamo.

Pojasnjujemo, da je Policijski sindikat Slovenije z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-141/93, 16. 7. 1993 pridobil reprezentativnost v organih državne uprave v Republiki Sloveniji, dodatno pa z Odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 02049-4/2006-49, 17. 12. 2018, kljub temu, da ta ni bila potrebna, tudi ožjo reprezentativnost  v dejavnosti »Javni red in varnost« za poklic policist/policistka.

Seznanjamo vas, da Ustava republike Slovenije v 76. členu določa, da je delovanje sindikatov svobodno. Nadalje Zakon o reprezentativnosti sindikatov^[1] v 6. členu določa, da so reprezentativni tisti sindikati, ki:

• so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti,
• neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev;
• so neodvisni od državnih organov in delodajalcev,
• se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov in
• imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. 

Tako je eden od pomembnih elementov sindikalne svobode pravica sindikata, da sam sprejme svoja pravila, da si sam določi svoj program in organizacijo delovanja ter sprejme svoje notranje, avtonomne akte, na podlagi katerih bo deloval in poskušal uresničiti cilje, zaradi katerih je prišlo do njegove ustanovitve. Tudi v skladu z določbo 18. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) imajo javni uslužbenci (med katere sodijo tudi policisti) pravico do sindikalnega združevanja in sindikalnega delovanja, kot tudi pravico do kolektivnih dogovarjanj. Pozitivna zakonodaja delodajalcu nalaga obveznosti, da mora sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Delodajalec je tako dolžan sindikatu omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti, kar je izpeljano med drugim v 203. členu ZDR-1, 16. členu KpND, 22.e in 22.j členu KPP….

Navedeni predpisi določajo, da presojo o vplivu delodajalčevih ravnanj oziroma odločitev na socialno-ekonomski ali delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti iz dela in delovnega razmerja, neodvisno in samostojno izvaja sindikat, in ne delodajalec. Vsako drugačno tolmačenje lahko predstavlja onemogočanje uresničevanja sindikalnih pravic ali samovoljnost, ki pa ima lahko tudi različne pravne posledice za predstojnika organa.

Konkretno v zvezi z vašim dokumentom št. 219-10/2021/21, 12. 10. 2021, kjer ste navedli, da poznate pravno področje pravic in obveznosti svobodnega delovanja sindikatov, delovnopravne zakonodaje itd., pa smo vas dolžni opozoriti, da se skladno s kolektivnimi pogodbami in dogovori, dejanja in ravnanja sindikalnih funkcionarjev štejejo kot akti delovanja sindikata. Zato se vaše razumevanje prava, kjer se s sklicevanjem na Kodeks policijske etike želite vmešavati in omejevati ustavno pravico svobodnega delovanja sindikata, ne more smatrati ne kot resno, še manj pa razumno in tehtno, lahko pa ga razumemo kot namen povzročati škodo sindikatu. Zato predlagamo, da v nadalje vestno, skrbno, nepristransko, strokovno in zakonito izvršujete (samo) pravice in obveznosti, ki izhajajo iz položaja generalnega direktorja policije, vse ostalo pa prepustite pravnim avtoritetam ali drugim pravnim praktikom, ker z laičnimi in neresnimi pisanji postavljate sindikat, policistke in policiste ter preostale policijske uslužbence v zadrego, da takšnih »sestavkov« sploh ni mogoče presojati.

Kot izhaja iz tega dokumenta v celoti zavračamo vaša pisanja in prosimo, da tokrat res preučite naše predmetne dokumente oziroma zahteve, in v najkrajšem roku podate tehtne in strokovne odgovore, ker ste k temu zavezani kot predstojnik organa iz naslova odgovornosti, ki jo nosite do spoštovanja pravic policistk in policistov in drugih policijskih uslužbencev.  

Če do tega pisanja niste bili poučeni, da je uresničevanje sindikalnih pravic ustavno in zakonsko varovano, vas seznanjamo, da bomo ob vašem vztrajanju pri onemogočanju učinkovitega dela Policijskega sindikata Slovenije primorani ukrepati ter zavarovati interese in pravice članov sindikata.

[1] Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin; Uradni list RS, št. 13/93)